Rastlinska
za Planet
Prihodnost našega planeta je odvisna od odločitev, ki jih sprejemamo danes. Industrijska živinoreja je eden glavnih vzrokov za krčenje gozdov, onesnaževanje vode in emisije toplogrednih plinov. Te težave ogrožajo naše ekosisteme, zato je nujno, da sprejmemo pristop Rastlinsko za planet in poiščemo okolju prijaznejše alternative.
Izbira rastlinskega načina življenja je močan način za pomoč planetu. Ko jemo več rastlinske hrane, porabimo manj zemlje in vode ter ustvarimo manj emisij. Rastlinsko kmetijstvo je učinkovitejše od reje živali, zato lahko nahranimo več ljudi z manj viri. To pomaga okolju in podpira pravičen dostop do hrane za vse.
Rastlinsko življenje pomaga zaščititi biotsko raznovrstnost. Ko se redi manj živali, imajo gozdovi, oceani in travišča priložnost za okrevanje. Z dajanjem prednosti pristopu Rastlinsko za planet damo več prostora divjim živalim in pomagamo obnoviti naravne habitate. To je način življenja v sožitju z naravo, ne proti njej.
Rastlinske izbire so tudi o sočutju in delanju tega, kar je prav. Izkazujejo spoštovanje do živali, planeta in prihodnjih generacij. Vsak obrok je priložnost za pozitivno spremembo in premik k pravičnejšemu, bolj trajnostnemu svetu.
Rastlinsko življenje je lažje kot kdaj koli prej. Na voljo je veliko okusnega sadja, zelenjave, žit in novih rastlinskih živil, ki jih lahko preizkusite. Takšno prehranjevanje ni dobro le za planet – lahko vodi tudi do boljšega zdravja, razburljivih obrokov in tesnejše povezave z naravo.
Vsaka izbira šteje. Ko izberemo rastlinsko življenje, pomagamo ustvariti čistejši zrak, bolj zdravo zemljo in močnejše ekosisteme. To gibanje govori o tem, da imamo več – več zdravja, več prijaznosti in več upanja za prihodnost.
Pot je jasna: bolj zelen, bolj zdrav in bolj sočuten svet je dosegljiv. Z izbiro rastlinske prehrane izberemo Zemljo.
Cowspiracy
Skrivnost trajnosti
Živinoreja proizvaja ogromne količine odpadkov in toplogrednih plinov, ki onesnažujejo našo zemljo, zrak in vodo. Ta pomemben okoljski vpliv proizvodnje hrane poganja podnebne spremembe, degradacijo tal in propad ekosistemov.
75 %
svetovnih kmetijskih površin bi se lahko sprostilo, če bi svet sprejel rastlinsko prehrano – kar bi sprostilo območje velikosti Združenih držav Amerike, Kitajske in Evropske unije skupaj.
60 %
svetovne izgube biotske raznovrstnosti je povezane s proizvodnjo hrane – pri čemer je živinoreja glavni povzročitelj.
Postanite vegan za okolje
Kako lahko vaša prehrana spremeni svet
Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je svetovno prebivalstvo podvojilo – vendar se je svetovna proizvodnja mesa početverila. Na nekaterih območjih je živinoreja eksplodirala: proizvodnja prašičev je bila leta 2013 4,5-krat višja kot leta 1961, proizvodnja piščancev pa se je povečala skoraj 13-krat.
Te osupljive številke se ne upočasnjujejo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) predvideva, da bi se lahko svetovna proizvodnja mesa do leta 2050 skoraj podvojila, kar poganja naraščajoče povpraševanje po mesu, jajcih in mlečnih izdelkih v zahodnih prehranah – preostali svet pa jim sledi.
Posledice za naš planet so globoke. Širjenje živinoreje pospešuje globalno segrevanje, krčenje gozdov, pomanjkanje vode, degradacijo tal, onesnaževanje in ogroža nešteto vrst z izumrtjem. Več živali zahteva več krme, kar ustvarja začaran krog: Zemlja ne more preživeti tako rastočega človeškega prebivalstva kot industrijske živinoreje. Do leta 2050 bi lahko bilo treba nahraniti 2–4 milijarde dodatnih ljudi, kar bo ustvarilo ogromen pritisk na že tako krhke ekosisteme.
Če si resnično prizadevamo zmanjšati svoj ogljični odtis, varčevati z vodo, zmanjšati porabo energije in živeti bolj trajnostno, je najmočnejše dejanje na naših krožnikih. Prehod na rastlinsko prehrano ni le osebna zdravstvena izbira – je eden najučinkovitejših načinov za zaščito planeta, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ustvarjanje trajnostne prihodnosti za prihodnje generacije.
Vsak obrok je pomemben. Vsaka izbira šteje. Postanite vegani – za planet.
Viri
➡️ https://www.fao.org/4/ap106e/ap106e.pdf
➡️ http://faostat3.fao.org/browse/rankings/commodities_by_regions/E
➡️ http://faostat3.fao.org/browse/rankings/commodities_by_regions/E
➡️ https://www.fao.org/4/ap106e/ap106e.pdf
➡️ https://link.springer.com/article/10.1007/s10584-014-1169-1
Vplivi živinoreje na okolje
Zdaj bolj kot kdaj koli prej ljudje po vsem svetu doživljajo resnične posledice globalne podnebne krize. Človeške dejavnosti poganjajo to spremembo, pri čemer je okoljski vpliv hrane – zlasti iz živinoreje – glavni dejavnik, odgovoren za 14,5 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Po navedbah Združenih narodov to »povzroča vse večji pritisk na naravne vire planeta«, kar vodi v degradacijo tal, onesnaževanje vodotokov in izginjanje neštetih vrst. Prehod na trajnostni prehranski sistem ni le stvar reševanja planeta; je nujen za preživetje, srečo in prihodnost vseh živih bitij na Zemlji.
Izguba biotske raznovrstnosti
Izguba biotske raznovrstnosti se pospešuje, pri čemer milijonu vrst grozi izumrtje, medtem ko tri četrtine svetovne hrane prihaja iz le 12 rastlin in petih živalskih vrst. Industrijska živinoreja je glavni gonilnik te krize, vendar lahko izbira trajnostnih prehran in življenjskih slogov pomaga zaščititi ekosisteme, ohraniti prostoživeče živali in vzdrževati naravno ravnovesje planeta.
Krčenje gozdov in izguba habitatov
Krčenje gozdov in izguba habitatov sta med najbolj uničujočimi posledicami živinoreje, ki uničujeta gozdove, izpodrivata prostoživeče živali in pospešujeta podnebne spremembe. Zaščita teh ekosistemov je ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zdravja planeta.
Onesnaževanje in pomanjkanje vode
Proizvodnja živalskih živil porabi bistveno več vode kot rastlinske alternative, kar povzroča onesnaževanje in pomanjkanje po vsem svetu. Sprememba prehranskih navad lahko pomaga ohranjati sladko vodo, obnoviti ekosisteme in podpreti bolj trajnostno prihodnost.
Degradacija tal
Približno četrtina svetovnega kopnega se spreminja v puščavo zaradi podnebnih sprememb in širjenja živinoreje. Intenzivna živinoreja izčrpava hranila v tleh, prispeva k eroziji in pospešuje degradacijo tal. Sprejetje rastlinskih sistemov lahko obnovi zdravje tal, zaščiti ekosisteme in zagotovi rodovitno zemljo za prihodnje generacije.
Emisije toplogrednih plinov
Emisije toplogrednih plinov iz živinoreje znatno pospešujejo globalno segrevanje, motijo podnebno ravnovesje ter ogrožajo tako ljudi kot prostoživeče živali. Obravnavanje tega vprašanja je osrednjega pomena za ustvarjanje bolj trajnostnega in odpornega planeta.
Okoljski odtisi
mlečnih in rastlinskih mlečnih napitkov
Vplivi so izmerjeni na liter mleka. Temeljijo na meta-analizi študij vplivov prehranskega sistema vzdolž celotne dobavne verige, ki vključuje spremembo rabe tal, proizvodnjo na kmetiji, predelavo, prevoz in embalažo.
Raba zemljišč
Hitro nam zmanjkuje prostora za pridelavo dovolj hrane, saj so tri četrtine svetovnih kmetijskih površin že namenjene živinoreji. To obsežno povpraševanje po zemlji prispeva h krčenju gozdov, uničevanju habitatov in izgubi biotske raznovrstnosti. Ker je razpoložljivih obdelovalnih površin vse manj, širitev živinorejskih sistemov sproža resne pomisleke glede trajnostne rabe zemljišč in dolgoročne prehranske varnosti.
Raba vode
Živinoreja je izjemno vodno intenzivna, saj zahteva velike količine sladke vode za pridelavo krme, napajanje živali in predelavo. V primerjavi s prehranskimi sistemi, ki temeljijo na rastlinah, živalska pridelava običajno porabi bistveno več vode na enoto proizvoda. V regijah s pomanjkanjem vode takšna poraba dodatno obremenjuje že tako omejene vire sladke vode.
Prekomerni ribolov
Naraščajoče svetovno povpraševanje po morski hrani je povzročilo razširjen prelov, pri čemer se številne staleže rib lovi nad trajnostnimi ravnmi. To prekomerno izkoriščanje moti morske ekosisteme, zmanjšuje biotsko raznovrstnost in ogroža preživetje skupnosti, odvisnih od ribištva.
Rastlinska dejstva
Vas zanima več o rastlinski prehrani? Šele začenjate svojo pot k rastlinskemu načinu življenja? Ali pa ste morda že dobro podkovani na tem področju? Raziščimo, koliko od teh dejstev vam je znanih.
Viri
➡️ https://www.fao.org/4/a0701e/a0701e00.htm
➡️ https://www.ecologylawquarterly.org/currents/a-leading-cause-of-everything-one-industry-that-is-destroying-our-planet-and-our-ability-to-thrive-on-it-by-chr/
➡️ https://awellfedworld.org/wp-content/uploads/Livestock-Climate-Change-Anhang-Goodland.pdf
➡️ https://www.eia.gov/environment/emissions/ghg_report/ghg_nitrous.php
➡️ https://www.ibtimes.com/cow-farts-have-larger-greenhouse-gas-impact-previously-thought-methane-pushes-climate-1487502
➡️ https://www.pnas.org/doi/full/10.1073/pnas.1314392110
Viri
➡️ https://www.fao.org/4/ar591e/ar591e.pdf
➡️ https://www.fao.org/4/a0701e/a0701e00.htm
➡️ https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/36ade937-4641-46ed-aac4-6162717d8a7f/content
➡️ https://www.nature.com/articles/nature01014
➡️ https://science.time.com/2013/12/16/the-triple-whopper-environmental-impact-of-global-meat-production/
➡️ https://cgspace.cgiar.org/server/api/core/bitstreams/3156f027-c037-4836-80d3-22edc54d720e/content
➡️ https://opsociety.org/how-is-animal-agriculture-killing-the-planet/#:~:text=The%20expansion%20of%20animal%20agriculture,species%2C%20further%20depletes%20marine%20biodiversity.
➡️ https://www.fao.org/4/i0680e/i0680e04.pdf
➡️ https://www.smithsonianmag.com/science-nature/ocean-dead-zones-are-getting-worse-globally-due-climate-change-180953282/
➡️ https://phys.org/news/2006-02-mass-extinction-species-begun.html
➡️ https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.1400253
Viri
➡️ https://www.fao.org/4/a0701e/a0701e00.htm
➡️ https://www.fao.org/publications/fao-flagship-publications/the-state-of-world-fisheries-and-aquaculture/en
➡️ https://www.fao.org/4/i2727e/i2727e01.pdf
➡️ https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e1162?p=emailA2bBUeEf24la2&d=/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e1162#
➡️ https://ourworldindata.org/fish-and-overfishing
➡️ https://cdn.ioos.noaa.gov/media/2017/12/worm-et-al.pdf
➡️ https://www.nationalgeographic.com/environment/topic/oceans
➡️ https://www.nationalgeographic.com/animals/article/seafood-biodiversity
➡️ https://www.fishcount.org.uk/published/std/fishcountstudy.pdf
➡️ https://fishcount.org.uk/fish-count-estimates-2
➡️ https://www.nature.com/articles/ncomms10244
➡️ https://www.fao.org/4/W6602E/w6602E09.htm
➡️ https://oceana.org/wp-content/uploads/sites/18/Bycatch_Report_FINAL.pdf
➡️ https://awionline.org/sites/default/files/products/AWI-MA-SharksAtRiskBrochure.pdf
Viri
➡️ https://act.thehumaneleague.org/animal-waste-destroys-nature
➡️ https://www.aspca.org/protecting-farm-animals/factory-farming-environment
➡️ https://www.cowspiracy.com/facts
➡️ https://www.uufhc.net/sustainable_plate.pdf
➡️ https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/36ade937-4641-46ed-aac4-6162717d8a7f/content
➡️ https://nepis.epa.gov/Exe/ZyNET.exe/901V0100.TXT?ZyActionD=ZyDocument&Client=EPA&Index=2000+Thru+2005&Docs=&Query=&Time=&EndTime=&SearchMethod=1&TocRestrict=n&Toc=&TocEntry=&QField=&QFieldYear=&QFieldMonth=&QFieldDay=&IntQFieldOp=0&ExtQFieldOp=0&XmlQuery=&File=D%3A%5Czyfiles%5CIndex%20Data%5C00thru05%5CTxt%5C00000011%5C901V0100.txt&User=ANONYMOUS&Password=anonymous&SortMethod=h%7C-&MaximumDocuments=1&FuzzyDegree=0&ImageQuality=r75g8/r75g8/x150y150g16/i425&Display=hpfr&DefSeekPage=x&SearchBack=ZyActionL&Back=ZyActionS&BackDesc=Results%20page&MaximumPages=1&ZyEntry=1&SeekPage=x&ZyPURL
➡️ https://e360.yale.edu/features/as_dairy_farms_grow_bigger_new_concerns_about_pollution
Viri
➡️ https://en.wikipedia.org/wiki/Water_footprint#Water_footprint_of_products_(agricultural_sector)
➡️ https://www.fao.org/interactive/state-of-food-agriculture/2020/en/
➡️ https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/6e2d2772-5976-4671-9e2a-0b2ad87cb646/content
➡️ https://www.earthsave.org/environment/water.htm
➡️ https://academic.oup.com/bioscience/article-abstract/54/10/909/230205?redirectedFrom=fulltext
➡️ https://www.waterfootprint.org/time-for-action/what-can-consumers-do/#productwater-footprint-crop-and-animal-products/
➡️ https://www.ewg.org/consumer-guides/ewgs-quick-tips-reducing-your-diets-climate-footprint
➡️ https://cdn.downtoearth.org.in/library/0.37171200_1556529315_factsheet.pdf
➡️ https://www.cowspiracy.com/facts
➡️ https://pubs.usgs.gov/fs/2009/3098/pdf/2009-3098.pdf
➡️ https://viva.org.uk/planet/the-issues/water-use/
➡️ https://ourworldindata.org/environmental-impact-milks
➡️ https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/22e23c47-5393-451e-b6aa-3f2c6fbc7cbe/content
Viri
➡️ https://www.fao.org/4/XII/0568-B1.htm
➡️ https://www.internetgeography.net/topics/deforestation-in-the-tropical-rainforest/
➡️ https://www.nytimes.com/2017/02/24/business/energy-environment/deforestation-brazil-bolivia-south-america.html?_r=0
➡️ https://www.mightyearth.org/wp-content/uploads/2016/07/MightyEarth_MysteryMeat.pdf
➡️ https://documents1.worldbank.org/curated/en/758171468768828889/pdf/277150PAPER0wbwp0no1022.pdf
➡️ https://www.rainforestrelief.org/What_to_Avoid_and_Alternatives/Rainforest_Wood.html
➡️ https://worldrainforests.com/facts/rainforest-facts.html#8
➡️ https://www.scientificamerican.com/article/earth-talks-daily-destruction/
➡️ https://worldrainforests.com/0812.htm
➡️ https://globalforestatlas.yale.edu/amazon/land-use/soy
➡️ https://www.peta.org/living/food/gisele-cries-meat-deforestation-cattle-grazing-amazon/#:~:text=Animal%20agriculture%20is%20directly%20responsible,two%20acres%20lost%20every%20second.
➡️ https://worldrainforests.com/amazon/amazon_destruction.html
➡️ https://news.mongabay.com/2009/08/brazilian-beef-giant-announces-moratorium-on-rainforest-beef/
Viri
➡️ https://ourworldindata.org/wild-mammal-decline
➡️ https://www.cowspiracy.com/facts
➡️ https://www.fao.org/newsroom/detail/cop26-agricultural-expansion-drives-almost-90-percent-of-global-deforestation/en
➡️ https://www.pnas.org/doi/10.1073/pnas.1711842115
➡️ https://www.blm.gov/programs/wild-horse-and-burro/about-the-program/program-data
Podnebna kriza
Globalno segrevanje
Človeštvo je priča neizpodbitnemu vplivu globalnega segrevanja – krizi, ki smo si jo v veliki meri povzročili sami. V središču tega problema je industrijska živinoreja, ki je odgovorna za ogromne emisije toplogrednih plinov zaradi krčenja gozdov, živalskih odpadkov, gnojil in velikih energetskih potreb proizvodnje mesa in mlečnih izdelkov. Te prakse ne segrevajo le planeta, ampak izčrpavajo tudi naravne vire in uničujejo občutljive ekosisteme. Če želimo zagotoviti bivanja vredno prihodnost, moramo premisliti svoje prehranske sisteme in zmanjšati odvisnost od živalskih proizvodov. Pravo podnebno ukrepanje se začne z izbirami ljudi – s tem, kaj gojimo, proizvajamo in uživamo vsak dan.
Viri
➡️ https://www.fao.org/newsroom/detail/new-fao-report-maps-pathways-towards-lower-livestock-emissions/
➡️ https://academic.oup.com/af/article/9/1/69/5173494
➡️ https://www.ipcc.ch/report/ar5/wg1/
➡️ https://climate.ec.europa.eu/climate-change/causes-climate-change_sl
Posledice globalnega segrevanja
Človeštvo je res v zelo resnem položaju. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko, če se bodo sedanji trendi nadaljevali, naš planet do konca tega stoletja segrel za do 5 °C nad predindustrijsko raven. Ta sprememba bi dramatično vplivala na življenje na Zemlji. Ne gre le za bolj vroča poletja; povzročila bi nepopravljivo škodo naravnim sistemom, ki podpirajo človeško civilizacijo. Taljenje polarnih ledenih kap bi pospešilo dvig morske gladine, poplavilo obalna mesta in razselilo milijone ljudi. Dolgotrajne suše in ekstremne vročine bi škodile kmetijstvu, kar bi povzročilo razširjeno pomanjkanje hrane in vode.
Kaj pa, če pred temi opozorili zapremo oči? Cena bo zelo visoka. Pravzaprav se bo resnost poplav, suš, gozdnih požarov in orkanov povečala. Ekosistemi bodo propadli, vrste pa bodo za vedno izgubljene. Pomanjkanje hrane in vode bi lahko po vsem svetu povzročilo bolezni, razseljevanje in konflikte. To ni oddaljena grožnja.
Več mesa, več vročine
Ker globalno povpraševanje po mesu narašča, se emisije iz živinoreje dvigujejo na zaskrbljujoče ravni, kar pospešuje podnebne spremembe z doslej neznano hitrostjo. Reševanje te krize zahteva več kot le majhne spremembe v življenjskem slogu – potreben je temeljni premik v načinu pridelave in porabe hrane. Zmanjšanje odvisnosti od živalskih proizvodov je ključnega pomena za zajezitev emisij toplogrednih plinov in zaščito prihodnosti našega planeta.
Prava sprememba se začne na naših krožnikih: odločitve o tem, kaj jemo, imajo moč ohladiti planet in ohraniti ekosisteme za prihodnje generacije.
Kakšno razliko naredi prehrana
Edina resnično 'zelena' prehrana je veganska, saj povzroča precej nižje emisije ogljika kot kateri koli drug prehranski vzorec. Izbira rastlinske hrane namesto živalskih proizvodov je najučinkovitejši način za zmanjšanje osebnega podnebnega odtisa.
Naš planet nam zagotavlja vodo, zrak in rodovitna tla, ki ohranjajo življenje, vendar ga človeška dejavnost potiska na rob. Če ne bomo ukrepali, tvegamo izgubo jezer, gozdov in tal, ki nas hranijo ter nešteto drugih vrst. Na srečo že imamo močno orodje za zmanjšanje svojega vpliva: veganstvo.
Edina resnično 'zelena' prehrana, veganski način življenja, povzroča precej nižje emisije toplogrednih plinov kot mesne, ribje ali vegetarijanske diete. Rastlinska hrana zahteva manj vode, zemlje in kemikalij, njena pridelava pa je precej učinkovitejša, saj nahrani več ljudi z manj viri. Globalni premik k rastlinsko usmerjeni prehrani bi lahko zmanjšal emisije, povezane s hrano, za do dve tretjini, kar bi pomagalo preprečiti podnebni zlom in hkrati zagotovilo dovolj hrane za vse.
