O prašičih
Inteligentni, čustveni prašiči
»Prašiči imajo kognitivne sposobnosti, da so precej sofisticirani. Še bolj kot psi in zagotovo bolj kot triletniki.«
Profesor Donald Broom
Univerza v Oxfordu
10 neverjetnih dejstev o prašičih
Ste vedeli, da se prašiči radi crkljajo?
Prašiči so izjemno inteligentni
Prašiči so med najinteligentnejšimi živalmi na Zemlji. Lahko se naučijo zapletenih nalog, rešujejo probleme, si zapomnijo informacije in celo obvladajo preproste računalniške igre.
Prašiči se radi igrajo
Pujski so po naravi igrivi. Podijo se drug za drugim, skačejo, tekajo in se igrivo stepajo. Odrasli prašiči prav tako uživajo v igrivih dejavnostih in lahko mahajo z repom, ko so srečni.
Prašiči tvorijo močne socialne vezi
Prašiči so zelo družabne živali, ki med seboj razvijejo tesne odnose. Uživajo v družbi, pogosto počivajo skupaj in lahko postanejo vznemirjeni, ko so ločeni od znanih članov skupine.
Prašiči so presenetljivo čiste živali
Kljub pogostim napačnim predstavam so prašiči po naravi čisti. Običajno ločujejo svoja spalna in prehranjevalna območja od tistih, kjer opravljajo potrebo, že od zelo zgodnje starosti.
Blato pomaga prašičem ostati hladni
Prašiči imajo zelo malo delujočih znojnic, zato se težko ohladijo. Valjanje v blatu jim pomaga uravnavati telesno temperaturo in ščiti kožo pred soncem.
Prašiči imajo izjemen voh
Prašičji voh je izjemno močan. Njihovi občutljivi rilci jim pomagajo odkriti hrano, skrito pod zemljo, raziskovati okolico in prepoznati znane vonjave.
Matere prašičev pojejo svojim mladičem
Matični prašiči med dojenjem komunicirajo s svojimi pujski z nizom značilnih godrnjanj. Novorojeni pujski se hitro naučijo prepoznati materin glas in se odzivati na njene klice.
Prašiči so čustveno občutljivi
Prašiči lahko prepoznajo in se odzivajo na čustvena stanja drugih prašičev. Njihova družbena ozaveščenost in sposobnost izkazovanja empatije razkrivata, kako čustveno zapletene so te živali.
Prašiči uživajo v naklonjenosti in nežnem dotiku
Mnogi prašiči uživajo v praskanju, negovanju in nežni masaži. So taktilne živali, ki uporabljajo fizični stik za raziskovanje okolice in interakcijo z drugimi.
Prašičji rilec je neverjetno orodje
Prašičji rilec je poln občutljivih receptorjev. Omogoča jim preiskovanje predmetov, kopanje po zemlji, iskanje korenin in gomoljev ter odkrivanje sveta z dotikom in vonjem.
Naravno življenje prašičev
V naravnem okolju so prašiči radovedne, inteligentne in zelo družabne živali. Večino dneva preživijo z raziskovanjem okolice, iskanjem hrane in uporabo svojega občutljivega rilca za prekopavanje zemlje. Uživajo v odkrivanju novih stvari, igranju med seboj in raziskovanju sveta okoli sebe. Namesto da bi le počivali ali jedli, prašiči vodijo aktivno življenje, polno raziskovanja, medsebojnega delovanja in učenja.
Družina in družba igrata pomembno vlogo v življenju prašiča. Z drugimi prašiči vzpostavijo tesne vezi, sporazumevajo se z različnimi zvoki in pogosto počivajo skupaj zaradi udobja in varnosti. Matere prašičev so še posebej predane svojim mladičem; pred porodom zgradijo gnezda, po rojstvu pa skrbijo za pujske. Mladi pujski ostanejo blizu svoje matere, se od nje učijo in postopoma razvijajo lastne družbene odnose.
Prašiči imajo tudi močno potrebo po udobju, svobodi in naravnem vedenju. Uživajo v počitku na mehkih, zavetnih mestih, preživljanju časa na prostem in hlajenju s kopanjem v blatu ali vodi. So naravno čiste živali, ki raje ločujejo svoj prostor za spanje od prostora, kjer opravljajo potrebo. Ko imajo dovolj prostora in svobode za naravno življenje, lahko prašiči izražajo svojo radovednost, vzpostavljajo smiselne odnose in uživajo v bogatem, izpolnjujočem življenju, ki si ga zaslužijo.
Nasvet: Najboljši način za opazovanje naravnega vedenja prašičev je obisk kmetijskega zatočišča, kjer lahko živijo svobodno, izražajo svoje naravne nagone in uživajo v življenju brez strahu pred zakolom. Prepričajte se sami, kako izgleda naraven dan v življenju prašiča.
Tovarniška reja
Prašiči, namenjeni za meso
01 / INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Klanje v ogromnem obsegu
Vsako leto po svetu vzredijo in zakoljejo več sto milijonov prašičev za prehrano ljudi. Njihovo meso se prodaja v neštetih oblikah, vključno s slanino, šunko, klobasami in drugimi svinjskimi izdelki.
Da bi zadovoljili svetovno povpraševanje, je reja prašičev vse bolj postala intenzivna industrija, kjer veliko število živali vzrejajo v visoko nadzorovanih okoljih.
V teh sistemih je vsaka faza prašičjega življenja organizirana okoli proizvodnje: kako hitro rastejo, koliko pojedo in kako pogosto se razmnožujejo. Njihove individualne potrebe in naravno vedenje so prepogosto spregledani.
Za vsako številko stoji posamezna žival.
02 / ZAPRTJE
Življenje v zaprtju
Prašiči so naravno aktivne, radovedne živali z močno željo po raziskovanju, rihanju po tleh in medsebojnem druženju. Kljub temu v mnogih intenzivnih rejnih sistemih večino ali celotno življenje preživijo v zaprtih prostorih v prenatrpanih ogradah.
Pogosto so nameščeni na betonskih ali rešetkastih tleh z malo ali nič stelje, zato imajo omejene možnosti za raziskovanje okolice ali izražanje naravnega vedenja.
Brez dovolj prostora ali primernih materialov za raziskovanje lahko pri prašičih pride do ponavljajočega se vedenja, kot je grizenje rešetk, žvečenje brez hrane ali večkratno drgnjenje rilca ob tla.
Življenje brez svobode do naravnega vedenja.
03 / PLEMENSKE SVINJE
Obupni cikel plemenske svinje
Življenje plemenske svinje v intenzivni prašičereji je pogosto izčrpavajoč cikel brejosti, poroda in dojenja. Samice prašičev lahko večino svojega odraslega življenja preživijo v večkratni oploditvi in pričakuje se, da bodo vzgojile leglo za leglom.
V nekaterih rejnih sistemih so breje svinje nameščene v posamezne zaprte bokse, splošno znane kot brejostne kletke.
Te ozke kovinske ograde tako močno omejujejo njihovo gibanje, da se morda ne morejo prosto obrniti ali oditi stran od mesta, kjer počivajo. Za družabne živali, ki naravno potrebujejo prostor in družbo, to lahko pomeni dolgotrajno fizično in psihično stisko.
Njeno življenje postane cikel, ki ga narekuje proizvodnja.
04 / RAZMNOŽEVANJE
Umetno osemenjevanje
Umetno osemenjevanje se pogosto uporablja v komercialni prašičereji. Kmetom omogoča nadzor nad razmnoževanjem in izbiro določenih genetskih lastnosti, ne da bi morali na vsaki kmetiji imeti plemenske merjasce.
Čeprav se sam postopek razlikuje, je del proizvodnega sistema, v katerem se reproduktivno življenje svinj skrbno upravlja za čim večjo učinkovitost.
Svinje se ne odločajo, kdaj in s kom se bodo razmnoževale, temveč se parijo glede na zahteve industrije, pri čemer se malo upošteva njihovo naravno družbeno in reproduktivno vedenje.
Tudi razmnoževanje postane industrijski proces.
05 / BOKSI ZA BREJOST
Zaprtje med brejostjo
Boks za breje svinje so zasnovani tako, da breje svinje zadržujejo posamično. Izdelani iz kovinskih palic, ti boksi ponujajo tako malo prostora, da se živali morda ne morejo obrniti ali prosto gibati.
V velikih industrijskih obratih lahko vrste teh boksov zapolnijo ogromne notranje zgradbe.
Trda, pogosto rešetkasta tla lahko prispevajo k nelagodju, poškodbam in težavam z gibljivostjo. Omejeno gibanje in pomanjkanje stimulacije lahko povzročita tudi dolgočasje, frustracije in nenormalno ponavljajoče se vedenje.
Nosečnost ne bi smela pomeniti življenja v kletki.
06 / MATERINSTVO
Pujski v industrijskih boksih
Malo pred porodom se svinje pogosto premestijo v bokse za prasitev. Te ograde so zasnovane za zmanjšanje tveganja, da bi pujski bili pomotoma povoženi, vendar močno omejujejo gibanje matere.
V naravnih razmerah bi breja svinja poiskala miren kraj in pred porodom zgradila gnezdo iz trave, listja in drugih materialov.
V boksu za prasitev se morda ne more obrniti, oditi stran od svojih pujskov ali ustrezno izraziti svojega naravnega materinskega vedenja. Njena sposobnost interakcije s potomci in skrbi zanje je omejena.
Mati bi morala imeti svobodo, da skrbi za svoje mladiče.
07 / BOLEČI POSTOPKI
Kastrirani in brez olajšanja pri krajšanju repov
V številnih intenzivnih rejskih sistemih so pujski podvrženi bolečim postopkom že v zelo mladih letih. Moški pujski so lahko kirurško kastrirani, da se prepreči neželeno reproduktivno vedenje in zmanjša tveganje za merjaščev okus v mesu.
Prav tako jim lahko skrajšajo repe, da se zmanjša tveganje za grizenje repov, vedenje, ki se lahko razvije v stresnih, prenatrpanih in nestimulativnih okoljih.
Ti postopki povzročajo bolečino in stisko, zlasti če se izvajajo brez ustrezne anestezije in lajšanja bolečin. Boljši življenjski pogoji in primerna obogatitev okolja lahko pomagajo odpraviti temeljne vzroke grizenja repov.
Njihovo bolečino pogosto obravnavajo kot del proizvodnje.
08 / ODRAŠČANJE
Neskončni cikel
Po odstavitvi so pujski ločeni od mater in premaknjeni v objekte za vzrejo in pitanje. Tam sta njihovo hranjenje in rast natančno nadzorovana, dokler ne dosežejo teže, potrebne za zakol.
Medtem so plemenske svinje pogosto ponovno oplojene kmalu po odstavitvi pujskov, s čimer se začne nov cikel brejosti in dojenja.
To se nadaljuje, dokler se njihova reproduktivna zmogljivost ne zmanjša in niso več ekonomsko produktivne. Nato jih pošljejo v zakol, tako kot pujske, ki so jih skotile.
Rojeni, vzrejeni in ponovno vzrejeni – vse za proizvodnjo.
09 / PREVOZ IN ZAKOL
Prevoz in zakol
Ko prašiči dosežejo želeno tržno težo, jih naložijo na tovornjake in prepeljejo v klavnice. Za živali, ki so življenje preživele v znanem okolju, so hrup, rokovanje, mešanje z neznanimi prašiči in samo potovanje lahko zastrašujoči in stresni.
Prevoz lahko prašiče izpostavi tudi izčrpanosti, poškodbam in ekstremnim temperaturam. Živali, ki so že tako šibke, bolne ali ne morejo hoditi, so lahko še posebej ranljive.
V klavnici se soočijo z nadaljnjim rokovanjem in zadnjo stopnjo življenja, v katerem je bila skoraj vsaka odločitev sprejeta namesto njih.
Zaslužijo si več kot življenje, merjeno s težo.
10 / VPLIV NA OKOLJE
Okoljski stroški
Vpliv intenzivne reje prašičev sega onkraj živali samih. Velike koncentracije prašičev proizvajajo ogromne količine gnoja in odpadne vode, ki jih je treba skladiščiti in upravljati.
Če s temi odpadki slabo upravljamo, lahko onesnažijo reke, podtalnico in prst, hkrati pa sproščajo pline, ki vplivajo na kakovost zraka in prispevajo k okoljskim težavam.
Posledice lahko segajo onkraj meja kmetije ter prizadenejo bližnje skupnosti, ekosisteme in druge živali. Tovarniška reja torej ni le vprašanje dobrobiti živali, ampak tudi okoljski problem.
Posledice segajo daleč onkraj kmetije.Diapozitiv 1 od 10
Kako ubijajo prašiče
Resnica za slanino
Za prašičjo industrijo se skriva resničnost zapora, stiske in trpljenja milijonov prašičev.
Združeno kraljestvo
11,4 milijona
Leta 2022 je bilo v Združenem kraljestvu zaklanih približno 11,4 milijona prašičev.
Globalno
1,49 milijarde
Leta 2022 je bilo po svetu zaklanih približno 1,49 milijarde prašičev.
Vsako leto milijone prašičev zakoljejo za meso v industrijskih klavnicah po vsem svetu. Preden jih ubijejo, jih je treba večino omamiti, da postanejo nezavestni. Ena pogosto uporabljena metoda je izpostavljenost visokim koncentracijam ogljikovega dioksida (CO₂) v posebej zasnovanih plinskih komorah. Vendar so prašiči ob prvem stiku s plinom še vedno pri zavesti, zaradi česar je izkušnja izjemno stresna. Ko CO₂ vstopi v njihov dihalni sistem, povzroči močan občutek zadihanosti in lahko sproži paniko, silovite poskuse pobega, hlastanje po zraku in hudo dihalno stisko. Živali se lahko borijo več sekund, preden izgubijo zavest, pri čemer med postopkom doživljajo precejšen strah in fizično trpljenje.
Uporaba omamljanja z ogljikovim dioksidom je deležna resnih kritik znanstvenikov za dobrobit živali zaradi bolečine, strahu in stiske, ki jih lahko povzroči. Druga metoda, ki se uporablja v klavnicah, je električno omamljanje, znano tudi kot elektronarkoza. To vključuje namestitev elektrod na prašičevo glavo in prepuščanje električnega toka skozi možgane, da bi povzročili nezavest. Vendar je učinkovitost te metode odvisna od več dejavnikov, vključno z močjo in trajanjem toka ter pravilno namestitvijo elektrod. Če je oprema nepravilno nameščena ali je električni tok nezadosten, žival morda ne bo popolnoma nezavestna. Tudi če je omamljanje na začetku uspešno, je nezavest lahko začasna, kar ustvarja tveganje, da bi prašič ponovno pridobil zavest, če se naslednja faza zakola zamakne.
Ne glede na uporabljeno metodo omamljanja so prašiči nato podvrženi postopku, znanemu kot 'prebadanje'. Običajno so priklenjeni za zadnjo nogo, obešeni na tirnico in prerezane so jim glavne krvne žile na vratu, tako da izkrvavijo. Ta postopek naj bi potekal, medtem ko žival ostane nezavestna. Vendar, če omamljanje ni uspelo ali če njegovi učinki izzvenijo pred smrtjo, lahko prašič med izkrvavitvijo ponovno pridobi zavest. To pomeni, da bi žival lahko občutila bolečino in grozo zadnjih faz zakola. Takšne napake sprožajo globoke pomisleke glede zanesljivosti postopkov zakola in obsega, v katerem lahko obstoječi sistemi resnično zaščitijo živali pred nepotrebnim trpljenjem.
Dve različni resničnosti
Dve zelo različni življenji
Ista inteligentna, občutljiva žival. Dve popolnoma različni resničnosti. Odkrijte kontrast med naravnim življenjem prašiča in pogoji, ki jih doživljajo številni prašiči v intenzivnih rejskih sistemih.
Naravno življenje
Svoboda biti prašič
Raziskovanje, igranje, druženje in izražanje naravnih nagonov v varnem in obogatenem okolju.
Narava. Svoboda. Povezanost.
Tovarniška reja
Življenje v zaprtju
Omejeno gibanje, malo dražljajev in vsakdanje življenje, oblikovano okoli proizvodnje.
Zaprtost. Nadzor. Proizvodnja.
Nadaljnje branje
Tovarniška reja
Sistem, ki stoji za večino svetovnega mesa
Testiranje na živalih
Uporaba živali pri testiranju varnosti izdelkov
Ribe in ribogojstvo
Neviden svet reje vodnih živali
Zakaj postati vegan?
Raziščite etične, okoljske in zdravstvene razloge za izbiro veganskega načina življenja.
Kako postati vegan?
Praktičen, korak za korakom vodič za prehod na zdravo vegansko prehrano.
Kako ostati vegan?
Praktične strategije in nasveti za dolgoročno prijetno, uravnoteženo in trajnostno vegansko življenje.
